|
Borojevičev stol
Spomenik s sprednje strani
Piramidast spomenik
|
Svetozar Borojevič
von Bojna
Če
vas bo pot kdaj zanesla do Kostanjevice na Krasu, se nedaleč od
te kraške vasice nahaja zanimiv spomenik iz prve svetovne vojne;
Borojevićev – Karlov stol.
Ko
se pripeljete do Kostanjevice na Krasu, pot nadaljujete skozi vas
v smeri proti Opatjem Selu. Takoj pod vasjo Kostanjevica na Krasu,
vas bo tabla, ki opozarja na Borojevićev – Karlov stol usmerila
na desno na kolovoz. Če vam ni škoda avtomobila, se lahko po kamnitem
kolovozu peljete približno 2,5 km, dokler ne boste na vaši desni
strani opazili Borojevićev – Karlov stol in poleg njega piramidast
spomenik. Po tem kolovozu je v času med prvo svetovno vojno potekala
oskrbovalna pot do južnega odseka soške fronte, t.i. Erzherzog Joseph
Strasse. Danes si težko predstavljamo, toda v času prve svetovne
vojne je bila kraška pokrajina popolnoma gola, brez vsakršnih dreves
in grmičevja. To je bila posledica nenehnega topniškega obstreljevanja
in hudih bojev. Da bi se ohranil spomin na morijo prve svetovne
vojne, je 43. cesarsko kraljevi pehotni regiment postavil piramidast
spomenik, narejen iz kamnitih blokov. Na vsaki strani je bila v
ta spomenik vzidana granata težkega kalibra, nekoliko višje pa sta
bili na prednji strani vzidani še dve manjši granati. Do pred nekaj
let je bil spomenik v zelo slabem stanju. Sedaj je spomenik zelo
lepo obnovljen. Okoli njega in Borojevićevega – Karlovega stola
je postavljen lični kamniti zid.
Nekoliko
stran od spomenika stoji velik kamniti blok ki je prav posebna zanimivost.
V ta kamniti blok je vklesan sedež. Ko se usedeš na ta stol ugotoviš,
da se na njem zelo udobno sedi. Na ta del soške fronte naj bi prišel
na inšpekcijski obisk prestolonaslednik Karl (1887-1922; po smrti
Franca Jožefa 1. je postal cesar). V ta namen so tudi izklesali
ta stol. Zaradi zasedanja obrambnega ministrstva na dan obiska so
njegov obisk odpovedali. Namesto njega naj bi prišel na inšpekcijski
obisk Svetozar Borojević von Bojna (1856-1920), kar pa je tudi spodletelo.
Zaradi tega se tudi ne ve, kako je temu stolu dejansko ime. Šele
okoli leta 1973 so domačini iz Kostanjevice temu stolu dali ime
Borojevićev stol. Do razjasnitve kako je stolu dejansko ime so se
dogovorili, da bo na informacijski tabli pisalo Borojevićev – Karlov
stol.
Svetozar
Borojević von Bojna je bil rojen 13. decembra 1856 v vasi Umetić,
nedaleč od Kostajnice pri Uni. Priprave na svojo vojaško pot je
začel v vojaški šoli v Kamenici pri Novem Sadu (točneje v Petrovaradinu),
nadaljeval v Guns-u kasneje pa je obiskoval pehotno kadetsko šolo
v mestu Liebenau blizu Gradca kjer je tudi dobil naziv podčastnika
(1. septembra 1872). Čin narednika je dobil 21. julija 1873, v poročnika
pa je napredoval 1. maja 1875, ko je bil dodeljen 52. madžarskem
pehotnem polku, takrat stacioniranem v Gradcu. Leta 1878 je s svojim
polkom sodeloval pri avstro-ogrski zasedbi Bosne in Hercegovine.
Boril se je v okolici Kaknja, Kolotića, Visokega, sodeloval pa je
tudi pri okupaciji Sarajeva, kjer se je še posebno izkazal. Za to
je 20. oktobra 1878 prejel vojaško odlikovanje. 1. maja 1880 je
napredoval v nadporočnika. Leta 1881 je začel obiskovati vojaško
šolo na Dunaju iz katere je potem vstopil v generalštab. Med leti
1887 in 1891 je bil inštruktor na vojaški akademiji v Dunajskem
Novem mestu (Wiener Neustadt). V majorja je napredoval 1. maja 1892,
v podpolkovnika pa 1. maja 1895. Leta 1896 je bil imenovan za komandanta
4. bataljona 17. pehotnega polka. Čin polkovnika je dobil 1. novembra
1897. V tem času je deloval kot načelnik generalštaba v 19., 18.
in 27. pehotni diviziji. 22. februarja 1904 je bil imenovan za poveljnika
14. pehotne brigade v Petrovaradinu, kjer je bil 1. maja istega
leta povišan v generalmajorja. Leta 1905 je dobil madžarski plemiški
naziv. Od takrat naprej ga poznamo kot Borojević von Bojna. Leta
1912 je postal komandant VI. korpusa v Košicah (danes na Slovaškem).
Leta 1914 ob začetku 1. svetovne vojne, je s svojim korpusom odšel
na fronto v Galicijo, kjer se je odlikoval v bitki pri Komarowu.
Leta 1915 je prevzel vodenje 3. armade. Pozimi leta 1914-1915 se
je odlikoval pri obrambi karpatskih gorskih prelazov. Maja leta
1915 je uspešno zaustavil rusko ofenzivo pri Gorlicah. Konec maja
leta 1915 je prevzel vodenje 5. armade, ki se je bojevala na novi
fronti proti Italiji. Italija je namreč maja leta 1915 napovedala
vojno Avstro-Ogrski monarhiji. Prav na tej fronti pa je Borojević
von Bojna dosegel svojo slavo in uspeh. V enajstih ofenzivah italijanom
kljub veliki premoči v topništvu, vojaštvu in opremi ni uspelo prebiti
frontne črte in prodreti proti ljubljanski kotlini in zasesti Trst.
12. soška ofenziva pa je bila usodna za italijansko vojsko, saj
so avstro-ogrske sile prebile njihovo obrambno črto in jih potisnile
do reke Piave. 1. februarja leta 1918 je napredoval v Feldmaršala.
Oktobra leta 1918, ko so madžarski vojaki zapustili vojne linije,
je Borojević von Bojna reorganiziral svoje sile za reko Taglimento
in se pripravil na svojo zadnjo bitko. Po prejemu obvestila o premirju
je s svojimi silami pohitel v Velden (Vrbo) ter cesarju Karlu ponudil
pomoč pri zatrtju vstaje na Dunaju. Cesar je njegovo pomoč zavrnil.
S koncem avstro-ogrske monarhije novembra leta 1918 se je decembra
istega leta upokojil. Po vojni se je kot zagrizen Hrvat odločil,
da bi postal državljan novo nastale države SHS. Bil je zavrnjen,
zato se je bil prisiljen vrniti v Avstrijo. Zaradi te odločitve
ni prejemal pokojnine ne od Avstrije ne od Jugoslavije, zato se
je bil prisiljen preživljati kakor je vedel in znal. Živel je predvsem
od honorarjev. 23. maja leta 1920 je za posledicami kapi umrl v
bolnišnici v Celovcu. Pokopan je na centralnem pokopališču na Dunaju.
Če
bi želeli izvedeti še kaj več o Svetozarju Borojeviću von Bojni
vam priporočam obisk naslednje spletne strani (v angleškem jeziku):
http://www.austro-hungarian-army.co.uk/biog/boroevic.htm
|
Spomenik in Borojevičev stol
Spomenik z zadnje strani
|
