Ostanki vojaških železnic

[ Gor ] [ Dutovlje - Kostanjevica ] [ Kreplje - Britof ] [ Kreplje - Gorjansko ] [ Ostanki vojaških železnic ]
[ Borojevičev stol ] [ Zvezni lok ] [ Pokopališče Štanjel ] [ Pretovorna postaja Britof ]

OSTANKI NORMALNOTIRNE BENCINSKO ELEKTRIČNE PROGE DUTOVLJE SKOPO - KOSTANJEVICA

Nasip med Coljavo in skopim

Ostanki izogibališča pri Coljavi

Ostanki trase se kopajo v soncu

Železniška postaja Dutovlje

Ekspedicija se izgublja v megli pod vasjo Lipa

Med Svetim in Temnico

Ostanki trase malo pred Kostanjevico

Ostanki trase med Svetim in Temnico

Zaraščen nasip južno od vasi Lipa

Zaraščen nasip trase

Zemljevid proge

Čeprav je od gradnje te pomembne vojaške proge minilo že več kot 87 let, so ostanki trase vidni še danes. Že nekaj časa smo se s prijatelji dogovarjali in pogovarjali, da bi bilo v redu, če bi poskušali te ostanke najti in če je le mogoče celotno traso tudi prehoditi. Približno smo vedeli kje je trasa potekala, saj smo si pomagali s kopijo starega zemljevida iz prve svetovne vojne na katerem je bila vrisana trasa te proge. Dogovorili smo se, da bomo traso proge prehodili v dveh približno enako dolgih delih, saj nismo vedeli, kaj na trasi lahko pričakujemo. Predvidevali smo, da bo na nekaterih delih trasa kar pošteno zaraščena z drevjem in grmovjem, ponekod, predvsem okoli vasi in skozi njih pa bo praktično nemogoče slediti trasi saj so na njej zrasle hiše, posadili so se vinogradi, obdelujejo se njive. Ravno zaradi tega smo se odločili, da bi bilo pametno, da se pred prvim pohodom odpravimo na raziskavo terena. Najprej smo si šli ogledat teren okoli železniške postaji Dutovlje. Pod to postajo so lepo vidni podporni stebri, ki so bili namenjeni za izvoz iz te postaje. Dogovorjeni smo bili tudi z gospodom Stanislavom Gasparijem, prometnikom na železniški postaji Štanjel, drugače pa velikim ljubiteljem prve svetovne vojne, da nam pove, kje se nahajajo ostanki trase. Povedal nam je, da se malo ven iz vasi Sveto da zelo lepo slediti trasi v smeri proti Kostanjevici. Kljub temu, da nam je narisal na katerem mestu se ta trasa nahaja, smo jo našli z velikimi težavami. Kasneje smo se odpeljali v Kostanjevico na Krasu, kjer je bila končna postaja te vojaške proge. Za pomoč pri iskanju ostankov smo prosili prijazne domačine, ki so nam prijazno pomagali ter nam povedali marsikakšno zanimivost. Na tem mestu bi se lepo zahvalil družini Okretič iz Kostanjevice na Krasu za vso prijaznost, ter za prijazno postrežbo. Na žalost je v Kostanjevici vidnih zelo malo ostankov te proge, saj je bila končna postaja tarča zelo hudega ognja italijanskega topništva, kasneje pa je vas zasedla tudi italijanska vojska. Iz Kostanjevice na Krasu smo se odpeljali v vas Temnico, saj so nam razložili, da se pod vasjo nahajajo ostanki trase. Ob pomoči domačinov smo to traso tudi našli, ter ji nekaj časa v smeri proti Komnu tudi sledili. Po ogledu terena smo se odločili, da bomo naš prvi pohod začeli v vasi Sveto, približno na sredini trase med Dutovljami in Kostanjevico na Krasu.

Prvi pohod smo opravili 5. februarja 2002 in to na trasi SVETO – KOMEN – COLJAVA – SKOPO – DUTOVLJE. Zjutraj se je naredil lep sončen dan, ko pa smo prišli do našega izhodišča se je kar naenkrat spustila gosta megla, ki nas je spremljala ves čas našega pohoda. Seveda nismo bili navdušeni, saj smo se zavedali, da se bo s tem tudi otežila naša orientacija na terenu. S pohodom smo začeli malo naprej iz vasi Sveto. Že takoj na začetku smo imeli ogromne težave, da smo našli ostanke trase v smeri proti Komnu. Zemljišče na nekdanji trasi je namreč danes pozidano s hišami, nasajeno z vinogradi ter prepredeno s travniki in njivami. Kljub naši vztrajnosti nismo našli poteka nekdanje trase, tako da smo se odločili, da bomo iz Svetega do Komna šli po lokalni cesti. Na traso proge smo zopet naleteli pod vasjo Komen. S ceste Komen – Dutovlje se približno 200 – 300 metrov za tablo, ki označuje konec vasi, na levo odcepi kolovozna pot. Danes je po tej kolovozni poti speljana kolesarska pot, ki vodi po Krasu. Ta pot je ostanek trase in vodi ob vznožju hriba Jažmerca proti vasi Coljava. Ves čas ob poti lahko spremljamo lepo ohranjene nasipe in podporne zidove. Na začetku se trasa dokaj strmo spušča, malo pred vasjo Coljava pa se začne trasa dvigati. Ko smo se približali vasi Coljava se je trasa izgubila. Na srečo smo na dvorišču neke hiše srečali prijazna domačina, ki sta nas usmerila na pravo pot. Za vasjo Coljava se trasa proge obrne dokaj ostro v desnem loku proti vasi Skopo. Kolovozna pot se takoj za vasjo vije med vinogradi naprej pa po kraški planjavi obrasli z grmovjem, brinom in drevjem. Nedaleč stran iz vasi Coljava se vidijo ostanki izogibališča. Po pripovedovanju domačinov je bila na tem mestu med prvo svetovno vojno tudi klavnica živine, iz katere so z mesom oskrbovali vojaštvo na fronti. Trasa se blago spušča in poteka po kraškem terenu mimo travnikov, poraščenih z nizkimi borovci in grmičevjem. Pred vasjo Skopo se trasa proge začne dvigati, poteka pa skozi listnat gozd. Vse do vasi Skopo se zelo lepo sledi trasi proge, saj na trasi danes poteka lep kolovoz. Zelo lepo so ohranjeni podporni zidovi ter nasipi. Pod vasjo Skopo se trasa zopet izgubi. Skozi vas in naprej od nje smo traso bolj slutili kot hodili po njej. Na ostanke trase smo zopet naleteli malo pred železniško postajo Dutovlje. Pod postajo so lepo vidni ostanki stebrov, na katerih je slonel izvoz iz železniške postaje Dutovlje. Naleteli smo tudi na ostanke nakladalnih ramp. Ti ostanki so zelo slabo vidni, saj so zaraščeni z grmovjem in drevesi. Po vsej verjetnosti so pripadali progi, ki je iz Britofa pripeljala v Dutovlje.

Naš drugi pohod smo opravili dne 20. februarja 2002. Upali smo, da nas bo spremljalo lepše vreme kot prvič, vendar je bilo upanje prazno. Ravno tako kot prvič se je zjutraj naredilo lepo sončno vreme, vendar pa se je kasneje na Kras spustila gosta megla, ki nas je spremljala celotno pot od Svetega do Kostanjevice na Krasu. Naš drugi pohod smo začeli na istem mestu kot prvega, malo naprej iz vasi Sveto. Iz izhodišča poteka trasa v smeri proti Kostanjevici na Krasu kar nekaj časa po gozdu ob vznožju hriba Goli vrh. Je zelo razgibana, saj se dvigi in spusti menjavajo drug za drugim. V glavnem gre trasa naravnost oz. se v blagih lokih izogiba vrtačam, ki jih je ob njej veliko. Po približno 2 do 3 kilometrih trasa najprej zavije ostro na levo, kasneje pa v desnem loku in na nasipu doseže kraško planoto zaraslo z nizkimi borovci in brinom. Na tem mestu je kar močno zaraščena, tako da nam ni uspelo hoditi po njej, temveč smo hodili ob njej. Kmalu za tem se trasa spremeni v dokaj lep kolovoz. Nekaj časa se še dviga, pozneje pa se začne spuščati in doseže smetišče pod vasjo Temnica. Naprej od smetišča smo imeli problem najti traso, saj je teren zelo zaraščen in skoraj neprehoden, ovirala pa nas je še gosta megla. Z velikimi težavami smo traso našli, vendar so njeni ostanki dokaj slabo ohranjeni. Malo naprej traso preseka cesta, ki vodi iz Temnice proti glavni cesti ki vodi iz Kostanjevice na Krasu proti Komnu. Po prečkanju te ceste se trasa izgubi v gozdu (Spodnje Gmajne) in poteka južno od vasi Novelo. Ostanki trase so tu zelo slabo ohranjeni vendar smo na nekaterih mestih naleteli še na ostanke nasipov. Bolj ko smo se bližali Kostanjevici na Krasu, teže je bilo slediti ostankom trase. Vedno več je bilo ostankov obrambnih jarkov, ki so kar na nekaj mestih prekinjali traso železnice. Vedeti moramo, da so jeseni leta 1916 Italijani zasedli Kostanjevico na Krasu, tako da je promet potekal samo do Komna. Proga je bila okoli Kostanjevice na Krasu popolnoma uničena, tako da se je do danes ohranilo zelo malo ostankov. Pred samo vasjo smo traso izgubili. Zahodno od vasi Kostanjevica na Krasu je bila narejena zanka, tako da je vlak obrnil nazaj proti Dutovljam. Postavljenih je bilo tudi veliko skladišč za shranjevanje vojaškega in intendantskega materiala, vendar se danes teh ostankov ne vidi več oz. jih mi nismo našli.

Člani odprave: Štefan Stepic, Marko Gašperšič, Slavko Prosen in Štefan Volk.