|
Ureja:
ORJENT |
|
Pripravil: Štefan Volk |
[ Borojevičev stol ]
|
VOJAŠKO POKOPALIŠČE
IZ PRVE SVETOVNE VOJNE
|
|
|
Nasproti železniške postaje v Štanjelu se v kraški vrtači, majhni dolinici, nahaja pokopališče avstro-ogrske vojske iz prve svetovne vojne. Da so pokopališče naredili prav tu, je prav gotovo pripomoglo dejstvo, da je skozi Štanjel potekala železniška proga Jesenice-Gorica-Trst. Po njej so lahko oskrbovali avstro-ogrsko armado z orožjem, strelivom, hrano, intendantskim materialom,... Iz prvih bojnih linij pa so v zaledje in bolnišnice vozili ranjene in umirajoče vojake. Med prvo svetovno vojno se je v Štanjelu nahajala avstro-ogrska vojaška bolnišnica. V njej se je zdravilo veliko število avstro-ogrskih vojakov iz celotne tedanje monarhije, ki so bili ranjeni med boji z Italijani. Veliko vojakov ni preživelo zdravljenja v bolnišnici, zato so se odločili da jih bodo pokopali v kraški vrtači nasproti železniške postaje Štanjel. Na to pokopališče pa so pokopavali tudi vojake, ki so umrli na vlakih med prevozom do štanjelske bolnišnice. Grobovi padlih vojakov so bili označeni z lesenimi križi, na katerih so bile pritrjene ploščice z imenom in priimkom ter datumom smrti vojaka. Žal so sčasoma leseni križi prepereli, ploščice pa so izginile neznano kam. Danes sta na vhodu na vojaško pokopališče ohranjena dva kamnita stebra, na levem je vklesana letnica 1915, na desnem pa letnica 1917. Levo od vhodnih stebrov stojita dva kamnita nagrobna spomenika, edina še ohranjena na vojaškem pokopališču. Oba nagrobna spomenika imata vklesano judovsko zvezdo. Prvi nagrobni spomenik označuje, da je tu pokopan DEZSO STEINER, praporščak (zastavnik) 46. infanterijskega regimenta (pehotnega polka). Umrl je 19. avgusta 1917. Drugi nagrobni spomenik pa označuje, da je tu pokopan Rus SALOMON GERSCHOW. Umrl je 18. maja 1918. Bil je vojni ujetnik avstro-ogrske armade. Na nasprotni strani od obeh kamnitih vhodnih stebrov, se proti templju dvigajo kamnite stopnice. Do teh stopnic vodi dokaj široka pot, ki pa je zaraščena s travo. Ko gremo proti templju je na desni strani videti kovinski križ, ki ima zanimivo obliko. Na žalost tudi na njem ni več ploščice z imenom in priimkom padlega vojaka, tako da ne vemo, kdo je tu pokopan. Malo naprej od tega kovinskega križa, ravno tako na desni strani je ohranjena še kamnita grobnica, vendar je nagrobni kamen polomljen, na njem pa ni sledov kdo bi bil v njej pokopan. Malo naprej na levi strani od poti, ki vodi do templja je ohranjen še en kovinski križ, ter ena kamnita grobnica. Tudi tu ni mogoče ugotoviti, kdo je tu pokopan, saj ni ne kovinske ploščice ne kaj drugega. Do templja vodijo široke kamnite stopnice. Tempelj je lepo ohranjen. Na vrhu templja sta vidna dva grba, pod njima pa je viden vklesan napis FILIIS OPTIMIS – PATRIA GRATA, kar pomeni NAJBOLJŠIM SINOVOM – HVALEŽNA DOMOVINA. Med štirimi kamnitimi stebri tega templja so postavljeni trije kamniti bloki. Na prednji strani teh kamnitih blokov so vklesana imena, ki pa se ne razločijo najbolje. Po vsej verjetnosti so to imena padlih avstro-ogrskih vojakov, ki so pokopani na tem pokopališču. Na vrhu stopnišča, na levi in na desni strani sta postavljena dva velika kamnita podstavka, visoka približno 1,5 metra. Na enem od teh dveh podstavkov je vklesano ime arhitekta Joseph-a Ullrich-a, nadporočnika v cesarsko kraljevi vojski (K.U.K. OBERLEUTNANT), ki je zasnoval to vojaško pokopališče. Ko se z vrha stopnišča uzreš po celem pokopališču, je dobro vidno kje so pokopani avstro-ogrski vojaki, saj se vidijo posamezne gomile. Od
krvavih dogodkov na Krasu je minilo že več kot 80 let. Naj nam bo
to vojaško pokopališče v spomin in opomin na čase in dogodke, za
katere želimo, da se ne ponovijo nikoli več.
|
|
